2842100

Družinski zakonik sprejet
Natisni E-pošta
Administrator, 16. junij 2011

Parlamentarci so pravkar glasovali o predlogu Družinskega zakonika in ga potrdili s 43 glasovi proti 38. Za zakon so glasovali celo v LDS, kjer se sicer ne strinjajo s kompromisno različico zakonika, ki istospolnim parom ne omogoča skupne posvojitve. O zakoniku bo zdaj odločal še Državni svet. Če ta vloži veto na zakon, bodo parlamentarci morali ponovno odločati o zakonu. Za sprejetje bo takrat potrebna absolutna večina (46 glasov).


Število prikazov: 1010
0
...
napisal TineB, 16. junij 2011
It's not over till it's over ...
0
...
napisal Smaja, 16. junij 2011
Mi je všeč tale zelena barva in jedrnatost novice!
Ostanimo optimistke!
0
...
napisal Smaja, 17. junij 2011
Kdaj bo odločal Državni svet? Sem na hitro pogledala seznam, ena ženska, ostalo moški. A ne bi morale tudi tukaj biti kakšne kvote?
0
...
napisal TineB, 17. junij 2011
DS mora odločiti glede veta v SEDMIH dneh od sprejetja zakona. Torej v tem času mora DZ seznaniti DS o sprejetem zakonu, svetniki morajo (če želijo) dati pobudo za sklic seje za glasovanje o vetu, predsednik DS sejo skliče in glasujejo. Če je veto izglasovan, DS obvesti o tem DZ, ki mora o zakonu potem ponovno odločati takoj na naslednji seji (ta bo sredi julija) in sicer za preglasovanje veta in sprejem zakona tokrat rabi 46 glasov.

Do konca naslednjega tedna bo torej že jasno, če bo veto vložen. Če ne, je zakon sprejet. Če vero bo, ga mora DZ preglasovati s 46 glasovi na julijski seji - če je glasov manj, zakon pade. Če jih je dovolj, je zakon potrjen.

A potem ga - kot napovedano - čaka pobuda za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Na uradno vloženo pobudo za referendum lahko DZ na predlog vlade oz pristojnega ministra izglasuje zhatevo za presojo ustavnosti pobude za referendum pred US. To mora o tej zahtevi odločiti v 30 dneh. Če referendum prepove, je zakon sprejet, predsednik države ga podpiše, se ga objavi v Uradnem listu in začne veljati 15. dan po objavi, izvajati pa 1 leto po začetku veljave , kot veleva 309. člen DZak.

Če pa referendum bo dovoljen, potem pa skoraj ni možnosti, da bo zakon preživel. Potem v roku 1 leta po referendumu vlada in DZak ne moreta sprejemati istega zakona z istimi rešitvami.

Ustavno sodišče bo pri odločitvi tehtalo med ustavno pravico ljudi do referenduma in ostalimi pravicami, ki jih DZak naslavlja. Kaj bi bila hujša kršitev - kršitev pravice do referenduma (če se referendum prepove) ali kršitev pravic iz zakona (če referendum bo in zakon pade).

Zadnja praksa US pri referendumih gre v smer, da referendum prepovejo, če bi izid referenduma povzročil neposredno (tukaj in zdaj) kršitev ustavnih pravic.

Kako se bo US odločilo v primeru DZak je velika zagonetka. Odvisna tudi od dobre argumentacije s strani vlade oz. DZ, zakaj referendum prepovedati.



0
...
napisal TineB, 17. junij 2011
Dejstvo je, da je glede 22. člena ZRIS US že samo neustavnost odpravilo z določbo, naj se do popravka zakonodaje za dedovanje registriranih istospolnih parov analogno uporabljajajo pravila za dedovanje kot veljajo za zakonce.

Torej četudi DZak pade, ne bo nove neustavnosti na tem področju. Zato to ni dober argument za prepoved referenduma.

Zato jaz osebno ne bi gradil argumentov pred US naj referendum prepove zaradi morebitne kršitve pravic homoseksualcev, ampak bi gradil argument za prepoved referenduma na pravicah otrok in staršev v ustavi - da jim DZak bolje ščiti ustavne pravice kot ZZZDR. Sploh npr. pravica do sodnega varstva - 23. člen ustave (npr pri postopkih CSD, ki ga ZZZDR ne predvideva in ureja) - in po mojem je to v neskladju s to ustavno pravico in tudi mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica in izvajalka je RS.

Sicer pa nisem ustavni strokovnjak ... Se mi zdi pa to vseeno najboljši poskus.







0
...
napisal TineB, 17. junij 2011
Jošt, spoštuje vse dele svojega telesa! Tudi anus in danko! Zakaj si krivičen do njiju? Že tako opravljata za nas umazano delo vse življenje, ti pa jima ne privoščiš niti malo počitka in užitka. Naj uživata tudi onadva kdaj pa kdaj, no. Drugače se jima bo utrgalo, bosta ustanovila sindikat in začela štrajkat. To bo šele kriza!
0
...
napisal Smaja, 20. junij 2011
Po mojem pa Državni svet ne bi smel dat veta. A niso to intelektualci? Saj bodo ja prebrali, da gre za kompromisni predlog, kjer ima hetero družina še vedno vse privilegije?!
0
...
napisal Ales, 20. junij 2011
V DS sedijo obrtniki - kar ni dober znak!
0
...
napisal Smaja, 20. junij 2011
Jah, niso ravno intelektualci - in sami moški so, tako da se mi optimizem manjša ...
0
...
napisal TineB, 21. junij 2011
DS bo o vetu na DZak razpravljal in glasoval na 32. izredni seji - v četrtek, 23. junija 2011, z začetkom ob 13. uri.

Vsaj 15 od 40 svetnikov prihaja iz vrst desnih strank. Za izglasovanje veta je potrebna navadna večina (50% + 1 glas) od prisotnih svetnikov. Za sklepčnost jih mora biti na seji vsaj 21.

Je torej rešitev za DZak odsotnost svetnikov na seji in s tem posledična nesklepčnost in nezmožnost izvedbe seje in odločanja o vetu? Ker 15 desnih svetnikov je premalo za sklepčnost in izvedbo seje. Hipotetična možnost. Ker za zavrnitev veta mora na sejo priti vsaj 16 svetnikov, ki podpirajo DZak.

Na zadnjem odločanju DS o DZak (mnenje DS o originalnem predlogu DZak), je bilo 15 svetnikov (vsi desni) PROTI pozitivnemu mnenju o DZak , 9 ZA, 7 pa se ji je vzdržalo - jih ni glasovalo oz se sploh niso prijavili k glasovanju. Torej je bilo na seji 31/40 svetnikov. Ponavadi jih je toliko - kar pomeni, da bo žal 15 glasov desnih svetnikov verjetno dovolj za sprejem veto.
0
...
napisal TineB, 23. junij 2011
Državni svet NI izglasoval odložilnega veta na DZak in tako DZ ne bo potrebno še enkrat glasovati in odločati o DZak!

Glasovanje v DS: 35 glasujočih, 17 za veto (torej en glas premalo), 17 proti in 1 vzdržan.

Sledi napovedano zbiranje 40.000 podpisov volivcev za zahtevo za razpis referenduma (ali zahteva 30 poslancev DZ) in še hkrati poduda za presojo ustavnosti tega referenduma pred US (s strani predlagateljev zakona).

Napišite komentar

busy