a lahko tole z mal več repa pa glave objavte? :)

Wragetz, kaj pa ti ni jasno? Pravniška je težka, vem. :)))

Torej, če povzamem po točkah:

1. Gejevski par iz Avstrije se je pritožil na sodišče, ker Avstrija ni omogočala, da bi se en zavaroval po drugem. (To pravico so priznali samo istospolnim parom, ki so imeli otroka).
2. Evropsko sodišče je odločilo, da je šlo v tem primeru za diskriminacijo (14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), hkrati pa poudarilo, da istospolna partnerstva spadajo v kontekst 8. člena te konvencije, ki govori o pravici do zasebnosti in družinskega življenja. Bolj enostavno: sodišče je reklo, da tudi istospolna partnerstva spadajo v kontekst družinskega življenja, tako kot raznospolna. To je zdaj reklo že drugič - prvi je tako odločilo pred mesecem, ravnotako v nekem primeru proti Avstriji.

Ja, ampak v primeru Schalk & Kopf vs. Austria je ESČP jasno reklo (s sicer zelo trhlo bolj politično kot pravno argumentacijo), da pravica do zakonske zveze NI človekova pravica. In da države, ki urejajo istospolne zveze s posebnimi in drugačnimi instituti kot z zakonsko zvezo, ne kršijo načela enakosti.

Se je pa čakalo na ravno to sodbo B. & S. vs Austria, kjer pa je jasno povedano, da naj bi - čeprav različna instituta - prinašala enake pravice in dolžnosti parom ne glede na spol partnerjev.

Že slovensko Ustavno sodišče je nekaj podobnega reklo v odločbi glede 22. člena ZRIPS.

Kaj je torej rezultat tega: države niso dolžne (imajo pa to možnost) istospolnim parom omogočiti sklepanje zakonskih zvez, naj bi pa istospolnim parom (magari z drugačnim institutom) zagotovile enake pravice kot raznospolnim parom. Čeprav je bilo rečeno, da to prepuščajo državam, da same uredijo v skladu "z lokalno kulturo in tradicijo". Kot je znano, je v Lizbonski pogodbi klavzula za Irsko in Poljsko, ki izključuje poglavje človekovih pravic na področju družinskega življenja: s čimer sta si državi zagotovili, da jima nihči in nikakor (niti preko sodb ESČP) ne bo mogel vsiliti npr. homo porok ali npr splošne pravice do splava.

Čeprav gre pri sodbah ESČP le za posamezne člene, ki so bili spodbijani kot sporni v smislu diskriminacije istospolnih parov, je trenutna (!) poanta ESČP jasna: dejanske diskriminacije ne sme biti, lahko pa je simbolna (različni instituti). Če bi npr. torej spodbijali člen za členom, bi sodišče zagotovo sledilo svoji prvi odločbi. Vprašanje je le še, kako sodno prakso bi ustvarili na področju popolnih posvojitev (ko nihče v paru ni otrokov biološki starš).

Se vrti, a počasi.

Mene bolj skrbi, kako se bo vrtelo na političnem koalicijskem parketu glede DZak. Če se po lokalnih volitvah ne bodo bolj resno lotili zakonodajnega postopka DZak, bo jasno, da blefirajo in da nimajo resnega namena sprejeti DZak v predlagani obliki. Še Kresalova je izrazila bojazen pred kratkim, da verjetno DZak ne bo sprejet tako kmalu - in če sploh v predlagani obliki.

Jaz ne bi čakal - ampak bi že sedaj vlagal pobude za presojo ustavnosti še drugih členov ZRIPS in ZZZDR. Najslabše je naivno čakati in poslušati obljube. Leto 2004 ni tako daleč nazaj. In lahko se ponovi.