|
 Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič je včeraj v državnem zboru med drugim odgovarjal na poslansko vprašanje o delavnicah človekovih pravic, ki jih v šolah izvajata društvi Amnesty international Slovenija in Društvo informacijski center Legebitra.
Spomnimo, Civilna iniciativa za družino in pravice otrok pod vodstvom Aleša Primca je konec novembra izvedla akcijo »Teden protesta za spoštovanje človekovih pravic v šoli!«. V okviru akcije so šolam, ministrstvom, poslankam in poslancem ter podpornikom Družinskega zakonika pošiljali množična elektronska pisma s pobudami za prepoved delovanja omenjenih nevladnih organizacij v šolah. Legebitra in Amnesty international naj bi, tako Primčeva iniciativa, po šolah razširjali radikalno homoseksualno ideologijo in z njo spreminjali spol in spolno usmerjenost učencev.
Poslanko Socialnih demokratov mag. Majdo Potrata je zanimalo, kaj bo ministrstvo ukrenilo v takih primerih očitne politizacije šolskega prostora in zlorabe šolskega polja za izrazito politične namene.
Minister Lukšič je pojasnil, da so na ministrstvu šole vprašali, kako so doživljale delovanje Legebitre in Amnesty International. »Šole so se nam odzvale in nam povedale, da nobena od spolnih praks pri dejavnosti, ki je potekala na njihovih šolah, ni bila posebej propagirana, torej ne gre za nobeno razširjanje ideologije katerekoli od spolnih praks.« Za pojasnila so vprašali tudi Legebitro in Amnesty international in ugotovili, da je »program v skladu s cilji, je večkrat preverjen, ljudje, ki hodijo po šolah, imajo tudi ustrezno izobrazbo in so tudi preverjani po kvaliteti, ne nazadnje so zraven tudi učitelji, ki preverjajo kaj se tam dogaja.« Izpostavil je, da so k predložitvi dejstev pozvali tudi Civilno iniciativo za družino in pravice otrok, a » do danes niso odgovorili, nimajo dejstev. Tudi če ste bili pozorni v vseh medijih niso postregli z dejstvi, kdo je bil tisti, oni samo govorijo, da se tu širi neka napačna ideologija.« Po ministrovem prepričanju so šole zaradi tovrstne kampanje začele ustavljati sodelovanje z nevladnimi organizacijami, in dodal, da je »s takšnimi akcijami šolskemu prostoru prizadejana škoda.« [Foto: Cnvos]
Mitja Blažič
V nadaljevanju lahko preberete magnetogram s poslanskim vprašanjem in odgovorom ministra v celoti:
»Magistrica Majda Potrata pa bo postavila poslansko vprašanje ministru za šolstvo in šport, dr. Igorju Lukšiču. Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani ministri. Poslanke in poslanci.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja varuje šolski prostor, njegovo avtonomijo pred udorom zlasti političnega delovanja. Kar nekajkrat ste, gospod minister opozorili na nekatere pojave, ki kažejo na politizacijo šolskega prostora in kršenje teh pravil. Sama pa bi vas rada o vprašanju opozorila na dve kršitvi iz zadnjega časa. Tako naj bi po elektronski pošti zaposlenih v šolstvu krožilo pismo s pozivom ene izmed poslank, naj se prejemniki udeležijo referenduma o Zakonu o radioteleviziji Slovenija in glasujejo proti. Gre za uporabo šolskih, se pravi, službenih računalnikov, drugi primer pa je povezan s pozivi civilne iniciative za družino in pravice otrok. Tudi poslanke in poslanci, smo dobili njihove pozive, ki so povezani z nestrinjanjem, z družinskim zakonikom in so v šolskem polju z neutemeljenimi argumenti zanetili upor proti delavnicam o človekovih pravicah, kjer se na slovenskih šolah izvajajo že več kot 10 let. Ob tem so v civilni iniciativi navajali, da delavnice razširjajo radikalno homoseksualno ideologijo, ki naj bi spreminjala spolno usmerjenost učencev in zaradi tega terjali prepoved delovanja Amnesty International Slovenije in legebitre, zato vas, spoštovani, gospod minister sprašujem, kaj bo ministrstvo ukrenilo v obeh primerih, saj gre za očitno politizacijo šolskega prostora in zlorabo šolskega polja za izrazito politične namene? Hvala, za odgovor.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite.
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala za besedo. Hvala za vprašanje, gospa poslanka. Podpredsednik. Poslanci in poslanki.
Jaz mislim, da je prav, da smo zelo pozorni na vsako minimalno strankizacijo, torej, ne gre samo za politizacijo, kar je širši pojem, ampak za uporabo šolskega polja v strankarske namene. To sem že govoril o zadevah, ki so vezane zlasti na zgostitev politične prostora in to je v obdobju volitev, referenduma ali v obdobju sprejemanja zakonov, ki so bolj ali manj občutljivi za slovensko javnost. Takrat se nam ta udor zgodi, ko izgleda nekaterim od poslancev ali voditeljev strank popusti neki temeljni, vrednotni okvir, ki ga v resnici vsi na slovenskem glede šolskega polja sorazmerno korektno gojimo. Zato se mi zdi, da je prav, da se tudi Državni zbor s tem ukvarja in da se s tem ukvarja tudi ministrstvo.
Torej, rad bi povedal, da gre za zadnje dogajanje, ki je vezano na referendum. Mi smo šli pogledati, tudi mi smo dobili na ministrstvu obvestilo od učiteljev, da je prišlo do razširjanja stališče ene od poslank v Državnem zboru. Preverili smo in smo ugotovili, da se je to zgodilo predvsem na eni osnovni šoli, da je šlo za izražanje stališča, .../nerazumljivo./.. stališča naj se glasuje proti na referendumu in potem je sledila neka široka razlaga na več straneh in to je nekaj kar po mojem mnenju ni legitimno in ni dobro za šolski prostor. Namreč, šole instrumentalizirati za razširjenje lastnih stališč ali stališč strank ni dobro.
Naslednja zadeva je vezana na temo, ki jo je tudi postavila gospa poslanka, je torej vprašanje razširjanje civilne iniciative. Mi smo v tem primeru postopali tako kot se nam zdi korektno, torej na vse šole smo naslovili vprašanja v zvezi s tem kako so oni doživljali delovanje imenovanih nevladnih organizacij, torej Legebitre in Amnesty International, šole so se nam odzvale in nam povedale, da nobena od spolnih praks pri dejavnosti, ki je potekala na njihovih šolah, ni bila posebej propagirana, torej ne gre za nobeno razširjanje ideologije katerekoli od spolnih praks. Torej, to je ena zadeva. Druga zadeva. Jaz sem se osebno pogovarjal s predstavniki Legebitre in Amnesty International in tudi formalno smo jih zaprosili, da nam povedo kdo to dela in po kakšnem programu. Program je v skladu s cilji, je večkrat preverjen, ljudje, ki hodijo po šolah, imajo tudi ustrezno izobrazbo in so tudi preverjani po kvaliteti, ne nazadnje so zraven tudi učitelji, ki preverjajo kaj se tam dogaja. Vprašali smo tudi to civilno iniciativo naj nam postrežejo z dejstvi in do danes niso odgovorili, nimajo dejstev. Tudi če ste bili pozorni v vseh medijih niso postregli z dejstvi, kdo je bil tisti, oni samo govorijo, da se tu širi neka napačna ideologija. In poglejte kaj se dogaja, šole, čim se je začela ta kampanja, so začele ustavljati sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ne samo s tema dvema, ampak tudi z drugimi in to je slabo za šolski prostor, ker imamo namen, in to mislim, da delimo vsi, da se šole z nekim razširjenim kurikulom povezujejo tudi z občinami, nevladnimi organizacijami in ne nazadnje tudi posamezniki kot so tudi poslanci tudi župani in se seznanjajo s temi širšimi../Znak za konec razprave./... zadevami. Tako, da jaz mislim, da je s takšnimi akcijami šolskemu prostoru prizadejana škoda in je prav, da to skupaj ugotovimo in strnemo vrste in rečemo: "Šolskega prostora ne bomo pustili.../Izklop mikrofona/...
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev? Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za ta del odgovora, spoštovani gospod minister. V rokah držim skupna sporočila, ugotovitve in zaključke mladih parlamentarcev in parlamentark, ki so jih sprejeli na 19. nacionalnem otroškem parlamentu leta 2009 na temo ljubezen in spolnost, to se je dogajalo 23. marca leta 2009 in iz poglavja ljubezen tako in drugače vam bom prebrala samo to: "Pogovarjali smo se tudi o istospolni usmerjenosti in tej temi namenili kar nekaj časa. Ugotovili smo, da smo mladi zelo odprti za ta vprašanja in da so lahko neizčrpen vir pogovorov, vendar pa bi morala biti družba v kateri živimo do vprašanj istospolno usmerjenih bolj strpna. Glede možnosti, da bi istospolno usmerjeni ljudje lahko posvojili otroke, pa smo ugotovili, da je najpomembneje, da je otrok srečen pri posvojiteljih kot pa da je otrok nesrečen v kateri drugi družini ali nesrečen v katerem izmed zavodov." O marsičem bi še lahko govorila, o tem, da mladi pravijo, da se o vprašanjih spolnosti in ljubezni lažje pogovarjajo s svojimi vrstniki ali s tistimi, ki niso njihovi običajni učitelji ali niso starši. Da so pogovori o teh vprašanjih potrebni, predvsem pa pričakujejo ne samo v družini, ampak tudi v okolju, v katerem živijo, bistveno več strpnosti. Najhuje, kar se mi zdi v zvezi s tem, na kar ste opozarjali, je pa to, da izrinjamo iz šolskega polja nevladne organizacije, ki so pravzaprav tudi preko varuha človekovih pravic stimulirane za to, da opozarjajo na vse oblike diskriminacije. In ugotovljeno je že z raziskavami, da so tudi mladi istospolno usmerjeni diskriminirani in celo priče tudi nasilju. In prav s tem jih še bolj stigmatiziramo, če se kot družba zavzemamo za prepoved nevladnih organizacij.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Gospod minister, izvolite.
DR. IGOR LUKŠIČ: Hvala.
Želel bi, čeprav ni bilo zastavljeno vprašanje, pokomentirati to, kar je poslanka dodala. V letu 2009 je otroški parlament obravnaval temo o spolnosti, se pravi, to so otroci v osnovni šoli. Na osnovi tega in njihove iniciative smo razvili neke dejavnosti na Ministrstvu za šolstvo in šport, in sicer smo se vključili v akcijo razširjanja vedenja o kontracepciji, skupaj še z nekaterimi, ki so to akcijo vodili prej, pod naslovom "Odgovorna spolnost". Potem smo intenzivno začeli s seminarjem vsaj enkrat letno o spolnosti in razvili akcijo pod naslovom "Ponosen sem na svoj spol oziroma ponosna sem na svoj spol". Tu gre za to, da diskusijo o spolnosti razširimo, da razbijemo tabuje, toliko kot pač slovenska družba prenese, da pa vendar vnesemo tudi skozi ta nekurikularni del razpravo o odgovorni spolnosti kot popolnoma legitimno. Treba je reči, da se včasih nestrpnost pojavlja tako na eni kot na drugi strani, kar samo kaže, da je diskusija o tem potrebna. Predvsem pa samo skozi diskusijo lahko razvijemo višjo stopnjo tolerance. Mislim, da je ravno ta toleranca vrednota, ki jo je treba razvijati naprej, in da smo tu enotni. Kot vidimo, na tem področju izhajajo kakšni problemi ali pa, recimo, zdrsi prav od tu, recimo, iz Državnega zbora, od strank, ki niso v Državnem zboru, so bile, pa si želijo priti. In je enostavno prav, da se o tem pogovorimo in spet ugotovimo, da je šolski prostor nekaj, česar ne bomo in česar ne smemo instrumentalizirati za lastna stališča niti ne za strankarska stališča. Hvala.«
Magnetogram >>>
 |
RSS link na komentarje
