|
 Danes, 10. februarja, se je v Državnem zboru nadaljevalo drugo branje predloga o Družinskem zakoniku, ki ga je pripravil Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Kot je znano, obravnavo zakonika spremlja politično premišljeno zavlačevanje, ki daje vse večjo možnost razširjanja brezumnega glasu. Slovenska tiskovna agencija (STA) poroča, da je zakonu nasprotujoča Civilna iniciativa za družino in pravice otrok pred samo sejo in pred poslopjem Državnega zbora zbrani javnosti razglašala svoje (paranoične, op.a.) argumente. Jedro spora seveda še vedno ostaja izenačitev homoseksualnih porok s heteroseksualnimi, razširitev pojmovanja družine na skupnost ene odrasle osebe ali dveh odraslih oseb z otrokom ter pravica do posvojitev s strani gejev in lezbijk. Z namenom pomiritve heteronormativnega odpora je koalicija sprejela kompromis, ki simbolno razločuje med »civilnim partnerstvom« (partnerska zveza dveh homoseksualnih oseb) in zakonsko zvezo (poroka med moškim in žensko). Iz obeh pa izpeljuje enake pravne in materialne posledice, ki se razlikujejo »le« na področju posvojitev. Homoseksualni pari bi otroka lahko posvojili le, če bi bil eden izmed partnerjev tudi otrokov biološki starš. Temu kompromisu, ki je jasen pokazatelj etične nenačelnosti ter odsotnosti politične podpore slovenski glbt populaciji, iz vrst koalicije do sedaj nasprotuje zgolj še LDS.
Vendar pa očitno tudi ta kompromis opozicijo ne zadovoljuje, saj po njihovem mnenju na novo predlagana dopolnila, ki se dotikajo tretjega in četrtega člena zakona, pomembno spreminjajo tudi ostale člene, zato jim mora predlagatelj zakona omogočiti celosten pogled na spremenjen zakon. Kot poroča STA je na primer poslanka SDS, Alenka Jeraj, dejala: »Če želite, da pri tem sodelujemo, nam omogočite vpogled v celoten koncept zakona.« Seja se je tako ponovno prekinila in prestavila za nedoločen čas. Pa smo spet pri premišljenih zavlačevanjih desnih in hlapčevskemu klanjanju levih. In izgubah nas, ki zavoljo takšne »demokracije« nimamo nobene besede.
Mihael Topolovec
International Herald Tribune, 21. november 2003, str. 9, avtor: Toles
Več:
Poročilo MMC RTV >>>
 |
RSS link na komentarje
Kaj zahteva in pričakuje opozicija v tem postopku je IRELEVANTNO.
Btw, sejo so prekinili in odložili skoraj soglasno: z 11 glasovi proti 1. Torej so za to glasovali tudi poslanci koalicije. Enako tudi pri glasovanju o sodelovanju Aleša Primca na seji.
Če bi kolaicija hotela, bila enotna in imela zagotovljene LASTNE glasove, bi lahko tako na odboru kot kasneje na glasovanjih na sejah DZ gladko povozila opozicijo. A očitno noče, ne more, ne želi.
Tudi to kvačkanje na odboru se lahko konča takoj. Predsedujoči da predlog o koncu razprave in o glasovanju o amandmajih in koalicija preglasuje opozicijo. Tako kot dela pri vseh ostalih postopkih na odborih in v DZ, kjer ima voljo in zagotovljeno disciplino in podporo v lastnih vrstah.
Kazanje s prstom na opozicijo je navadna manipulacija in sprenevedanje, ki ji bodisi nasedate ali pa ste sami del te manipulacije. To mi še ni jasno, kakšna je vloga nekaterih aktivistiv tu. A se bolj nagibam k mnenju, da ste naivni in zmanipulirani.
Kot je rekel Presečnik: DZak je projekt koalicije in naj ne pričakuje, da ga bo opozicija podprla, saj ima koalicija večino in naj ga sama sprejme.
Seveda pa homofobna levica ima pač homofobne volivce, ki se jim noče zamerit ne tako in ne drugače. Sploh ne kak Desus in SD.
To igranje levice na karto žrtve (predator je kao desnica) je pač manipulacija. Ker ne vem, kako si lahko žrtev, če imaš škarje in platno v svojih rokah.
Tudi glede kompromisov - še 1x vprašam: je to Zakon o enakopravnosti homoseksulcev ali je to pač Družinski zakonik, ki med drugim ureja tudi status istospolnih parov. Torej realnih parov, realnih ljudi, z realnimi problemi in realnimi pričakovanji, da bodo končno pridobli konkretne pravice, ki jim bodo v realnem življenju koristile in olajšale življenske situacije? Vprašanje je seveda retorično.
To ni igra. To ni peskovnik za aktiviste in politikante. In ni peskovnik za zdravljenje kompleksov in frustracij. In ni peskovnik za nabiranje političnih točk. Gre za zakon s konkretnim namenon - in to ni rehabilitacija homoseksualcev. Ker te ne bo noben zakon uredil. Ne ta, ne katerikoli drugi.
Nekateri ta boj že tako osebno jemljete, da se vam že um megli in realne slike, realnih ljudi, ne vidite več. Vidite le še koncepte, teorije, simbolne pomene, načela itd. Oblake. Na ljudi na telah pa pozabljate. Ti potrebujejo realne in takojšnje rešitve. Četudi niso 100% idealne.
Če že od desnice ne pričakujem racionalnih odločitev na tem področju, jih pa od socialo-liberalcev pač pričakujem. In ne neke igrice in preseravanja na teoretičnem načelnem nivoju.
Načelni in simbolični boj lahko sledi, ko imaš pragmatične stvari pod streho in urejene. Ločen boj. Bojevati se lačen je lahko usodno - sploh če ciljaš previsoko. Ker lahko ostaneš brez vsega, pa še od lakote posteneš deliričen in ne prepoznaš vzrokov za poraz, ampak jih iščeš drugje. Npr v grdi desnici, ki je - tragikomično - edina uspela vsaj ena trapast zakon na tem področju v življenje spravit, ki je bil potem osnova za ustavno presojo in na podlagi tega lahko registrirani pari vsaj dedujejo kot ostali pari. Levica še tega ni zmogla sproducirati in očitno tudi v tem mandatu ne bo. Zaradi sebe, ne zaradi desnice. In ostalo se bo pri gnilem ZRIPSU by desnica. Ironično za zjokat.
Še bolj pa to, da so nekateri nesposobni uvideti, da je njihov deklarirani prijatelj dejansko njihov največji sovražnik. Da tisti, ki se predstavlja za rešitelja, dejansko njihov rabelj.
Zadeva je sistemska. Del krivde pa seveda leži tudi na (politično neizkušenih in neizmerno naivnih) aktivistih, ki pri projektih ala DZak sodelujejo.
Strategije in taktike - če sploh obstajajo!? - so katastrofalne!