|
 Ob današnjem nadaljevanju seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri poteka drugo branje Družinskega zakonika, je Kampanja za vse družine izdala izjavo za javnost z naslovom »Kompromisni predlog je gnil kompromis«. Izjavo objavljamo v celoti:
Pri kampanji »Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.« ocenjujemo, da je kompromisni predlog Družinskega zakonika znaten korak nazaj pri odpravljanju sistemske diskriminacije istospolnih parov in družin. Novi predlog ureditve partnerskih in družinskih razmerjih namreč ohranja diskriminacijo istospolnih parov in družin, saj istospolnim parom onemogoča enakopravnost pri postopkih posvojitve (s tem ko prepoveduje dostop do upravnega postopka, v katerem se za vse potencialne posvojitelje šele ugotavlja primernost za posvojitev) in to utemeljuje izključno z osebno okoliščino spolne usmerjenosti. To je v izrazitem nasprotju s 14. členom ustave, ki diskriminacijo na osnovi osebnih okoliščin, med katere sodi tudi spolna usmerjenost, izrecno prepoveduje. Kompromisni predlog ohranja tudi simbolno drugorazrednost istospolnih partnerstev, saj tovrstna življenjska razmerja ločeno ureja v novem, posebnem, ločenem členu za istospolne pare. Razlog za takšno segregacijo je ponovno izključno osebna okoliščina, saj so pravne posledice obeh ureditev praktično enake.
Obžalujemo dejstvo, da vladajoča koalicija v poldrugem letu, kolikor je predlog Družinskega zakonika v obravnavi, ni zbrala dovolj politične volje za to, da bi uvedla dejansko enakost pred zakonom na področju družinske zakonodaje za vse državljanke in državljane. Levosredinska koalicija ni prisluhnila argumentom razvojno-psihološke, sociološke, antropološke, socialne in pravne stroke, ki je v številnih študijah in raziskavah, mnenjih in priporočilih ocenila, da ni nobenega razloga za ohranjanje diskriminacije istospolnih parov in družin v slovenski družinski zakonodaji. Predlagani kompromisni predlog Družinskega zakonika ne sledi duhu aktualnih odločitev sodne veje oblasti, ki je že v dveh primerih priznala tujo sodno odločbo o posvojitvi v istospolno družino, kot skladno z javnim redom v Republiki Sloveniji. Dodatno so sodišča jasno izrazila dvom v ustavnost tovrstne ureditve pri nas. Ustavno sodišče je 22. člen Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti označil za neustavnega in parlamentu naložil odpravo neustavnosti v roku šestih mesecev. Rok se je iztekel januarja 2010.
Z uveljavitvijo kompromisnega predloga zakonodajalec v javni red vnaša pravno zmedo, saj bodo istospolni partnerji lahko posvajali otroka partnerja, skupaj bosta partnerja lahko posvojila otroka v tujini, ne bosta pa smela otroka skupaj posvojiti doma, kar je svojevrsten pravni nesmisel.
Pri kampanji Za vse družine! obžalujemo, da svobodomiselne politične stranke v več kot 20-ih letih, odkar si gejevsko, lezbično, biseksualno in transspolno (LGBT) gibanje prizadeva za odpravo institucionalne diskriminacije istospolnih parov in družin, ni uspelo zbrati dovolj volje in poguma, da bi to vprašanje dokončno uredilo. Nelagodje ob urejanju enakopravnosti za istospolno usmerjene je očitno veliko močnejše od deklarativne svobodomislenosti in človekoljubnih idealov. To se kaže tudi v dejstvu, da se predsednik vlade Borut Pahor v vsem obdobju sprejemanja Družinskega zakonika niti enkrat ni odzval na številne pobude za srečanje in pogovor z LGBT nevladnimi organizacijami. Očitno odprava diskriminacije istospolnih državljank in državljanov ni med prioritetami in interesi trenutnega predsednika vlade.
Pri kampanji Za vse družine smo zakrbljeni ob dejstvu, da so svobodomiselne politične stranke popustile pod populističnimi pritiski konservativnih političnih, civilno-družbenih in religioznih skupin, ki so z dokazanimi lažmi, načrtnimi napačnimi interpretacijami znanstvenih izsledkov, zavajanjem, širjenjem moralne panike in demonizacijo homoseksualnosti očitno uspele ubraniti diskriminatorno ureditev družinskih razmerij v Republiki Sloveniji. S kompromisnim predlogom pa vlada nazadnjaškim civilnim in političnim gibanjem na široko odpira vrata za uvajanje še dodatnih restrikcij in diskriminacij, kot je na primer napovedana pobuda za spremembo ustave, v katero naj bi zapisali, da je zakonska zveza izključno skupnost moškega in ženske. Konservativne politične, civilno-družbene in verske skupine so namreč jasno zaznale strah in neodločnost trenutne vladajoče koalicije pri nediskriminatornem urejanju družinske zakonodaje, zato so ob izražanju stališč o kompromisnem predlogu Družinskega zakonika, nemudoma požrle večkrat javno izraženo prepričanje, da socialne pravice istospolnih parov in posvojitev otroka partnerja niso problematični.
Čudi nas, da so vse politične stranke pri sprejemanju Družinskega zakonika popolnoma zanemarile nujnost takojšnjih sprememb zastarele in defunkcionalne družinske zakonodaje. Spremembe so urgentne zaradi zaščite otrok pri postopkih razvez, dodelitev v skrbništvo, plačevanja preživnin, nasilja v družini, spolnih zlorab otrok itn. Prav aktualni primer deklice s Koroške je med najbolj svežimi dokazi, kako nujno potrebujemo nov Družinski zakonik. Politika pa je vprašanje Družinskega zakonika zreducirala na vprašanje pravice istospolnih parov do posvojitev. Takšen redukcionizem je eklatanten dokaz, da pravice otrok dejansko niso osrednja skrb ne levice, ne desnice.
Pri kampanji Za vse družine izražamo veliko zaskrbljenost nad trenutnimi procesi pri urejanju družinske zakonodaje, zavedamo pa se, da so možni še bolj črni scenariji. Eden takih je ohanitev statusa quo in trenutno veljavnega zastarelega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij in diskriminatornega Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti.
Kampanja Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.
 |
RSS link na komentarje
To je debela laž.
Kompromisi so namenjeni poslancem koalicije (predvsem Desusa in tudi nekaj posameznikom iz SD in Zares), ki prvotnega predloga DZak že od vsega začetka niso podpirali oz. so to počeli s figo v žepu.
Če bi kompromisi res bili namenjeni opoziciji, potem bi jih ta podpirala. Pa jih ne. Tudi kompromisnim predlogom nasprotuje. Jih pa sedaj - kako čudežno - podpirajo zdaj v SD, Zares in Desusu. So pa proti (vsaj navidezno) v LDS, kjer vztrajajo pri navidezni načelni drži in podpori originalnemu predlogu DZak. Zakaj navidezno - zato, ker so potem vseeno niso glasovalo proti tem kompromisnim predlogom na odboru.
Kompromis je res gnil, a to je politična realnost. Lahko se mečete po trepalnicah, pa tistih zagamanih ostarelih poslancev koalicije pač ne boste skonvertirali.
Prvotni predlog DZak je MRTEV. Sedaj je edina priložnost, da se vsaj tega kompromisnega spravi v življenje - pa se ga potem da v presoji na Ustavno sodišče zaradi morebitne neustavnosti zaradi diskriminacije.
Zanimivo ... Na začetku mandata ste se LGBT organizacije s koalicijo na lastno pobudo dogovarjale za podobno rešitev kot je ta v kompromisni različici DZak. A sedaj pa ta predlog ni več zadovoljiv? A v začetku leta 2009 pa tak predlog za vas ne bi bil diskriminatoren?
Se strinjam, da je končni cilj popolna enakopravnost, brez diskriminacije. A kot že večkrat rečeno: vprašanje je, kako do tega cilja priti. Z enim korakom, na katerega se bo čakalo desetletja. Ali pač po postopnih korakih (ZRIPS -> kompromisni DZak -> novela DZak, ki bo diskriminacijo povsem odpravila).
Načelnost vs pragmatičnost. Mnogim homo parom bi pragmatičen pristop bolj koristil kot pa načelni bolj z mlini na veter.
Mogoče pa tudi LGBT aktivizem rabi nov veter in nov pristop. Ali pa celo kar orkan.