2842267

Mednarodni dan človekovih pravic
Natisni E-pošta
Eva, 09. december 2011

HR_day10. decembra 1948 so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo človekovih pravic, zato vsako leto na ta dan obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic.

Deklaracija vsebuje preambulo in 30 členov, ki določajo širok razpon temeljnih človekovih pravi in svoboščin, ki pripadajo vsem  ljudem. Nekatere izmed teh pravic in svoboščin so: pravica do življenja, prostosti in osebne varnosti, enakost pred zakonom, pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi, mišljenja in izražanja.

Vendar, kot je v svojem govoru ob dnevu človekovih pravic dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, smo vsi svobodni, da verjamemo v karkoli si izberemo, ne moremo pa storiti vsega, kar si izberemo, ne v svetu, kjer ščitimo človekove pravice vseh. Človekove pravice in temeljne svoboščine namreč niso absolutne, ampak omejene s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami soljudi.

V luči pričakovanja odločitev Ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o Družinskem zakoniku je poveden 12. člen Deklaracije, ki pravi: »Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.«

Tako kot vsako leto tudi letos v različnih državah potekajo različni dogodki, katerih namen je proslaviti dosežke na področju zagotavljanja in spoštovanja človekovih pravic ter opozoriti na še vedno obstoječe kršitve le-teh.

Obeleževanje mednarodnega dneva človekovih pravic >>>

Splošna deklaracija človekovih pravic >>>

Hillary Clinton o LGBT pravicah >>>


Število prikazov: 503
0
...
napisal Bostjan, 09. december 2011
"V luči pričakovanja odločitev Ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o Družinskem zakoniku"? Še je upanje? Se mi zdi, da se te neuradne informacije, ki pricurljajo iz ustavnega sodišča, žal zmeraj izkažejo za resnične... oz. upam, da jih imata RTV in POP od kake od agencij za raziskovanje javnega mnenja, ki so letos tako fenomenalno napovedale volilni izid...
0
...
napisal Eva Gračanin, 10. december 2011
Sem naivna in upam do zadnjega. :) Neuradno informacije se vedno le neuradne.
0
...
napisal TineB, 10. december 2011
Tudi če US dovoli referendum, to ne pomeni konec sveta. In niti ne tudi konec DZak.

Ste res tako zelo prepričani, da bo DZak na referendumu zavrnjen?

Veliko je odvisno od obrazložitve odločbe US in ločenih mnenj ustavnih sodnikov in sodnic. Tam notri se lahko znajde dikcija, ki povsem podpre vsebino in rešitve DZak, kar bo v javnosti vsekakor imelo neko težo in dalo neodvisni civilno-družbeni (sploh strokovni) javnosti zagon za javno in glasno zagovarjanje DZak.

Mogoče se do izvedbe referenduma celo spremeni ustava in referendumska zakonodaja in ta referendum sploh ne bo izveden (če se zapiše primere, kdaj referendum ni dovoljen) ali pa ne bo uspel zaradi premajhne udeležbe (če bo določen kvorum).

Pa tudi US čaka v prihodnjih mesecih (verjetno po referendumu, če bo dovoljen in izveden) odločanje o (ne)ustavnosti ZRIPS v celoti. Lahko se tudi zgodi (če DZak ni sprejet), da US ZRIPS spozna za neustavnega in za vse pare - ne glede na spolno sestavo - odredi uporabo ZZZDR.

In četudi DZak pade na morebitnem referendumu in US ne odloči o neustavnosti ZRIPS, bi lahko nova vlada in koalicija isti DZak (s še kakšno izboljšavo) sprejela že spomladi 2013 - in bi začel veljati že v enem mesecu (ker bi bili podzakonski akti že pripravljeni v predalu) in ne šele po enem letu kot je predvideno zdaj za DZak - ker pomeni, da v najboljšem primeru začne veljati decembra 2012 ali januarja 2013, najslabše pa spomladi 2013 (če je potrjen na referendumu). Kar pomeni, da bi čez eno let ponovno sprejet DZak lahko začel veljati v istem času oz. le nekaj mesecev zamude kot bi sedanji DZak. Seveda v primeru, da ne bo še enega referenduma (torej da vmes spremenijo ustavo, zakon o referendumu in ljudski iniciativi).

Je pa res, da se vse odmika nekam v prihodnost in tako greni življenje tistim parom, ki bi ta DZak potrebovali že danes. Pa ne le homo parom, amapk tudi hetero - ker prinaša vrsto izboljšav glede na ZZZDR (predporočne pogodbe, možnost manj formalne sklenitve zakonske zveze, lažja ločitev - če nimata otrok oz so ti že polnoletni, mediacija pred ločitvijo itd), še več pa otrokom (zagovornik, specialni oddelki sodišč, večja pravna varnost, okreplejno strokovno delovanje CSD, lažja izterjava preživnin itd).

Zato tudi nisem tako prepričan, da bi DZak na referendumu padel - če se komunikacija zagovornikov fokusira in posveti povsem pozitivnim učinkom DZak, ki niso vezani na homo pare, bi lahko širšo javnost prepričali, da je DZak nujno potreben - in da bodo vsi mnogo na slabšem, če ni potrjen na referendumu. Le zelo glasen je treba biti. Do sedaj se mi je zdelo, da tako strokovna kot laična javnost DZak niso posvečali ravno veliko pozornosti in se je vse bilo na liniji pre et contra glede pravic homo parov. To je treba nujno spremeniti v komunikaciji!

Če bo DZak zreduciran na to vprašanje, obstaja večja verjetnost da pade na referendumu, kot pa da se ga podpira kot cveloto - predvsem zaradi drugih dobrih rešitev, ta glede homo parov je pa le ena manj pomembnih.

Seveda bodo nasprotniki zreducirali DZak le na to tematiko in napak bi bilo, da bi se zagovorniki igrali njihovo igro. Sem pa skeptičen ... ker naši LGBT aktivisti so preveč čustveni in zaletavi in dvomim, da bi bili zmožni toliko samodisciplini in samoomejitve, da ne se ne bi šli te ideološke igre. Ki je tako za ene kot druge zelo privlačana. Skušnjava je huda, posledice te skušnjave pa tudi.

Bitka za DZak se ne sme biti predvsem in izključno na materiji statusa istospolnih parov. Ta napaka je bila storjena že skozi zakonodajni postopek - upam, da se bo ta napaka popravila v morebitni referendumski kampanji.

Fokus mora biti na pravicah otrok - tistih realnih, ne na nekih pravljičnih kot je npr izmišljena "pravica do očeta in mame".

Primca in Co. pa je treba pritiskati, da jasno razložijo, kaj ta pravica pomeni in kako naj bi se jo država izvajala v primerih, ko otrok nima biološke mame in očeta za vzgojitelje. Kako bi potem temu otroku zagotovili pravico do očeta in mame? Ker če gre za biološko pravico - ta itak obstaja, ker lahko le moški in ženska spočneta otroka in otrok ima avtomatično biološkega očeta in mamo. A nasprotniki problematizirajo to "pravico" pri vzgoji: kdo otroka vzgaja. In če trdijo, da gre za pravico, naj točno povejo, kako se jo bo izvajalo in dosegalo.

Ker kar se bioloških staršev in porekla tiče ima otrok že danes pravico in vse pravne mehanizme na voljo, da izve, kdo so njegovi biološki starši in od kod je njegovo poreklo. Kar pa seveda nima zveze s socialnim starševstvom - kdo otroka vzgaja in zanj skrbi.

Fokus: otrok! Ne homo pari!
0
...
napisal Luka, 11. december 2011
No, v nedeljo zvečer pa se je mobilizirala vsa raja novih državljanov - se pravi tistih, ki so diskriminirani zaradi oblačil. In ni hudič, da če bo referendum, dobimo podporo od vseh, ki se jim je SDS zameril :-)
0
...
napisal TineB, 12. december 2011
Ja, najbrž bodo ti volil za DZak, mhm. Dream on.
0
...
napisal Eva Gračanin, 12. december 2011
Jaz sem trenerka in moj oče je tudi trenerka, pa moji sestri in moj brat (čeprav še nima volilne pravice). Trije trenerkarji smo že za DZak.
0
...
napisal TineB, 12. december 2011
Moj sosed Jasmin in njegova familija so pa volili za Zokija, za pedre pa ne bojo. Nikad! Al je jasno? ;)))

Pa ne nosijo trenirk. Hm.
0
...
napisal Eva Gračanin, 12. december 2011
;) Ja, tovrstno stališče mi je dobro poznano. Ker kar nekaj trenirk, s katerimi si delim dobršen del genskega materiala, ne bo nikoli podprlo LGBT pravic. Nekaj pa jih bo.

Napišite komentar

busy