|
 Razprava o tretjem členu Družinskega zakonika je bila ponovitev že stokrat slišanih stališč in interpretacij. Nasprotniki so kakopak predlagali, da je zakonska zveza le zveza med moškim in žensko in da je cilj te zveze reprodukcija. Opozorili so, da v nasprotnem primeru zakonsko zvezo odpiramo tudi za možnost poliamornih skupnosti. Eden od razpravljalcev je tako povsem resno opozoril, da bodo - kot se je to baje že zgodilo v nekaterih državah - po ljudeh začele dedovati njihove živali, s katerimi se bodo tudi poročali in tako naprej. Roman Kuhar se je na to izvajanje odzval z besedami, da ima doma že napisano oporoko, po kateri bo njegova psička Ajša po njegovi smrti dedovala njegov avto. »Oprostite, ampak na traparije, ki so bile tu izrečene, se preprosto ni mogoče drugače odzvati,« je še dejal. V razpravi je nato poudaril, da je zakonska zveza skozi zgodovino opravljala različne funkcije - od ekonomske do čustvene in reproduktivne - in da te vse te funkcije opravlja tudi zveza med osebama istega spola. Zaradi tega po njegovem mnenju ni razlogov, razen ideoloških, da zakonske zveze ne bi definirali kot zveze med dvema osebama ne glede na spol.
Barbara Rajgelj je v svoji razpravi opozorila, da vse zadnje odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice kažejo, da istospolno usmerjenim posameznikom ni dovoljeno odrekati katerihkoli pravic zgolj zaradi njihove spolne usmerjenosti. Pravna izenačitev istospolnih in raznospolnih parov v pravicah in dolžnostih tako, po njenem mnenju, ni več vprašanje. Odprto vprašanje ostaja zgolj samo še to, ali naj se zveza dveh moških oz. žensk in zveza moškega in ženske imenuje različno. »To pa ni več pravno, pač pa politično vprašanje,« je dodala in poudarila, da po njenem mnenju za različno poimenovanje ne obstajajo nobeni razlogi. Metka Mencin Čeplak je ob tem opozorila, da je simbolno razlikovanje zelo nevarno in ima zagotovo svoje psihološke posledice. Med drugim se je odzvala na pričakovanja nasprotnikov zakonika, da je potrebno pri sprejemanju zakonov upoštevati naravo in naravna razmerja, ne pa družbenih. Poudarila je, da pravo ureja prav družbena, ne naravna razmerja in da bi brez družbene korekcije narave živeli v človeški skupnosti, kjer bi bilo edino pravilo - pravilo močnejšega. Dodala je, da v tem primeru ne bi potrebovali ne zdravstvenih domov, ne šol in nenazadnje niti parlamenta, saj bi vse urejala narava sama. Dodala je še, da se demokracija meri po položaju najšibkejšega v družbi, ne pa po moči tistih, ki so že tako ali tako močni.
Neža Kogovšek se je odzvala na trditve nasprotnikov, da odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Schalk in Kopf vs. Avstrija govori v prid njihovim tezam, da je zakonska zveza le zveza med moškim in žensko. Opozorila je, da je ta odločba zgodovinska in pomembna za glbt-skupnost zaradi tega, ker je to sodišče prvič zapisalo, da istospolni pari uživajo pravico do družinskega življenja. Ko je namreč nazadnje, leta 2001, odločalo o tem vprašanju, je sodišče zapisalo, da imajo istospolno usmerjeni posamezniki le pravico do zasebnega, ne pa tudi družinskega življenja. Neža Kogovšek je tako opozorila, da se na tem področju dogajajo pomembne spremembe in da je samo še vprašanje časa, kdaj bo tudi pravica do zakonske zveze eksplicitno definirana kot tudi pravica dveh oseb istega spola. Poudarila je, da 9. člen Listine EU o temeljnih pravicah državam prepušča, kako bodo urejale družinsko pravo. To pomeni, da jim sicer ne zapoveduje, da morajo sprejeti zakon o homoporokah, vendar jim tega tudi ne prepoveduje - in to je tisti del zgodbe, na katerega nasprotniki predloga Družinskega zakonika ves čas pozabljajo.
Nekatere poslanke in poslanci koalicijskih strank so opozorili, da jim nasprotniki Družinskega zakonika pošiljajo ogromno tako rekoč identične elektronske pošte, zaradi katere je nekaterim prenehal delovati poštni odjemalnik. Hkrati so poudarili, da jih dolge in pogosto dolgovezne razprave nasprotnikov Družinskega zakonika niso prepričale in ne bodo podprli amandmajev, ki novi predlog definicije zakonske zveze spreminjajo v definicijo, ki je veljala pred štiridesetimi leti.
Članice in člani Odbora na koncu o tretjem členu Družinskega zakonika niso glasovali. Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevanja na eni od jesenskih zasedanj.
 |
RSS link na komentarje
