|
 Včeraj je v Cafeju Open potekala tretja okrogla miza v okviru Kampanje »Za vse družine« - tokrat o medijskem formatu pro et contra in novinarski odgovornosti. Mitja Blažič, ki je povezoval pogovor, je uvodoma poudaril, da je tovrsten format v slovenskih medijih zelo pogost, tudi ko se govori o človekovih pravicah. Čeprav je povprečnemu slovenskemu novinarju jasno, da v format pro et contra ne bo postavil nacistov in Judov in se z njimi pogovarjal o vprašanjih holokavsta, v takem formatu vedno znova pristanejo izbrisani, homoseksualci, romi in podobne skupine, ki so jim kršene človekove pravice.
Špela Šipek, urednica dnevnoinformativnih oddaj s POP TV, je poudarila, da je bil tovrsten format v slovenske medije vpeljan v začetku devetdesetih let na Televiziji Slovenija, kjer so v prvi oddaji Pro et contra govorili prav o vprašanju homoseksualnosti. Strinjala se je, da je tovrsten format za novinarje najlažji in da je pogosto problem za kvalitetno izpeljavo takšne oddaje časovna omejitev, saj govorniki ne uspejo razviti svoje misli do konca in zato prihaja do prepirov med gosti.
S tem se ni strinjal Gregor Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije, ki je menil, da ni problem v časovnih omejitvah, pač pa v tem, da novinarji točno vedo, kaj počnejo, ko se odločijo za format pro et contra. Hočejo špricanje kri, ker se to dobro prodaja.
Dr. Sandra Bašič Hrvatin, strokovnjakinja za medijska vprašanja, je poudarila, da novinarji format pro et contra pogosto prodajajo kot nekaj, kar naj bi uravnotežilo novinarsko poročanje in ga naredilo za objektivnega. Vendar, kot ugotavlja Bašič Hrvatin, včasih nasprotno mnenje novinarji ustvarijo kar sami. Na vsak način ga želijo dobiti, pa čeprav na račun nekvalitetnih sogovornikov, ki v medijih nato trosijo neumnosti.
Predsednica Častnega novinarskega razsodišča Ranka Ivelja je menila, da so tudi novinarji sami pogosto žrtve pro et contra diskurza, ki ga ustvarjajo. Opozorila je, da v vsej razpravi o Družinskem zakoniku nihče v studio ni povabil na primer treh razvojnih psihologov, ki bi razpravljali o vsebini Družinskega zakonika. To se ni zgodilo, ker vsebina pravzaprav ni bila pomembna, pač pa je bil pomemben spektakel. Sandra Bašič Hrvatin je menila, da nihče ni naredil tovrstnega pogovora, ker novinarji niso našli levega in desnega razvojnega psihologa. Televizija nas namreč vsak večer razdeli na leve in desne - in tudi goste v studiih sedijo na tak način. Ivelja je ob tem poudarila, da ključno vlogo odigra voditelj oddaje, ki mora biti odgovoren in znati voditi pogovor, ne pa da gostje vodijo njega. Repovž pa je dodal, da je ključna tudi izbira gostov. Meni, da so v razpravi o Družinskim zakoniku sodelovali ljudje, ki o tem preprosto nimajo kaj za povedati. »Če se moj avto pokvari, ga peljem k mehaniku, za mnenje o tem pa ne sprašujem peka,« je še dodal.
Zanimivo razpravo objavljamo v obliki avdio posnetka.
Več:
Posnetek okrogle mize (avdio) - prenos (84 MB) ali on-line poslušanje >>>
 |
RSS link na komentarje
