|
Tu pa sem zelo konservativen. Verjamem, da otroci prevzemajo vzorce obnašanja staršev, zato menim, da bo nagnjenost otrok do istospolnosti pri enospolnih starših gotovo večja. O tem ni mogoče dvomiti.
[Dr. Veljko Rus, sociolog in filozof, o istospolnih družinah, Sobotna priloga Dela, 24. oktobra 2009]
Izjava je neumna in nezaslišana. Neumna zato, ker ne zdrži nobenega logičnega premisleka. Če bi se namreč spolna usmerjenost res prenašala s staršev na otroke, na kar Rus namiguje v intervjuju za Sobotno prilogo, potem danes skorajda ne bi bilo gejev in lezbijk. Tako pa je večina istospolno usmerjenih oseb vendarle odraščala ob starših heteroseksualcih.
Izjava je nezaslišana zato, ker je dr. Veljko Rus cenjeni družboslovec, za katerega bi se spodobilo, da svoje kategorične izjave utemelji v empiričnih podatkih raziskav. Vendar teh ne navaja. Dvomimo, da jih je sploh bral, saj raziskave namreč vedno znova dokazujejo, da istospolne družine ne »sproducirajo« nič več istospolno usmerjenih posameznikov kot heteroseksualne družine. O njegovih ugotovitvah, za katere kot akademik pravi, da vanje ni mogoče podvomiti, je torej še kako mogoče dvomiti ... Če je tovrstno izjavljanje ala »zdrava pamet« stanje sodobnega akademskega sveta v Sloveniji, potem nam ... bog pomagaj. [Foto: delo.si]
 |
Njegov odgovor ni bil na akademski ravni temveč na povsem osebni. Pri tovrstnih vprašanjih očitno daje prednost lastni konservativnosti. Žal, družboslovna izobrazba in/ali dr. pred imenom ne zagotavlja, da je človek odprtega duha.
Sem prepričana, da ni edini med akademiki s tovrstnim mišljenje. Žal.