novnarobe14
vsedruzine_web_flyer
emis
sporocilo1
Legebitra
747669

Eva, 20. januar 2010 Natisni E-pošta

TEATER

Amado mio

Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Škuc
Besedilo: Pier Paolo Pasolini
Režija: Ivan Peternelj
Igra: Blaž Šef, Ivan Peternelj
Premiera: SMG, 28. september 2009

amado-1
Foto: Matej Peternelj

Uprizoritev intimnega proznega dela velikana Piera Paola Pasolinija nedvomno ni preprosta zadeva. Režiserju Ivanu Peternelju, ki skupaj z Blažem Šefom v predstavi tudi igra, se je posrečilo ustvariti nežno, čutno predstavo o pisateljevi ljubezni do neizkušenih mlajših dečkov Nizjutija in Bruna v senci vojne vihre in družbenega obsojanja, ne da bi neposredno poudarjal angažirani upor proti (krščanski) morali, saj sodbe o bolečini, osamljenosti ali celo krivdi, ki so posledice prevlade neukrotljive človeške narave nad družbenimi zahtevami, nedvomno prepušča gledalcu ali gledalki. Ne manjka preciznih in zelo domišljeno uprizorjenih odlomkov iz osebnoizpovednega romana, denimo, uprizoritev ljudske igre v igri med oficirjem, lovcem in kozlom, satirom, ki jo protagonista zares odlično odplešeta. Ravno tako dobro odpojeta popevke in ustvarita prepričljivo vzdušje furlanskega podeželja ter obudita nostalgijo po nedolžnem in pristnem, po tisti Italiji, ki jo je sam avtor označil za ponižno in avtentično. Dialogi med Pasolinijem in Nizjutijem mestoma tečejo v italijanščini (gledalec in gledalka si jih lahko prebereta v slovenščini na priloženem listu), eden lepših je njun pogovor o tem, ali mrzli veter borin piha iz okolice Trsta, kjer sicer ni hribov. Nizjuti: »Mogoče res prihaja od tam, a rodi se daleč, na koncu sveta.« Pier: »Poglej, tam je konec sveta.«

Scenografija je skorajda asketska, vendar učinkovita, za tekoče spremembe prizorov ves čas skrbita kar igralca sama in tako, denimo, šolsko tablo v par korakih spremenita tudi v platno kinodvorane. V zaključnem prizoru se film Gilda s pojočo Rito Hayworth mestoma projicira tudi na beli srajci in na goli telesi obeh akterjev, s čimer se ustvari plastičen vtis o ljubezenskem plesu in povezanosti v njunem notranjem svetu oziroma dobesedno na njunih telesih.

Ocena: ♦♦♦♦

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

TEATER

Jean Poiret: Tičja kletka >>>

<<< KAZALO

Število prikazov: 233

Napišite komentar

busy