Queerovska glasba

QUEER

Če mislite, da je disko pop zadnjih dveh desetletij prejšnjega stoletja queerovska glasba, se motite. Res je, da so se Depeche Mode, Pet Shop Boys, George Michael, Madonna in drugi posluževali androgino-homoseksualnega imidža, a vendar je bila njihova medijska reprezentacija predvsem marketinški trik, in ne družbenopolitični upor. Njihova besedila se namreč le redko dotikajo problemov queerovstva. Za premnoge homoseksualne glasbenike velja, da skrivajo svojo seksualno usmerjenost ali pa naredijo razkritje šele nekaj let po začetku kariere, ko je ta kolikor toliko stabilna. Prav tako ne moremo znotraj queerovske glasbene scene uvrstiti subverzivnih glasbenikov iz osemdesetih kot so Frankie Goes to Hollywood ali Erasure, kajti koncept queer se razvije šele v devetdesetih.

osnovna

Tribe 8

Queerovski glasbeniki in glasbenice se ne podrejajo glasbenim smernicam in ne zakrivajo svoje seksualnosti, ampak jo glasno in brez sramu opevajo. Njihova besedila niso dvoumna, temveč neposredna, in njihova glasba ni serija modnih izjav, temveč način življenja in hkrati upora. Queerovska glasba kritizira kulturno hegemonijo in tako predstavlja tisti medij, preko katerega se lahko izvajalci svobodno izrazijo. Gre za dvojno marginalizirano glasbeno sceno, kjer glasbeniki in glasbenice delujejo podtalno, stran od komercialnih valov radia in televizije, povrh vsega pa ne pripadajo homogenizirani heteroseksualni populaciji.

okvircekČeprav termin queer zajema mnoštvo seksualnih pozicij, ki gredo preko družbeno normiranih seksualnih okvirov, kamor spadajo tudi nekateri heteroseksualci s svojim subverzivnim pristopom, queer vseeno dela binarno ločnico med tem, kaj je queer in kaj ni queer. Posledično pride tudi do nehvaležne ločnice med tem, kaj je queerovska glasba in kaj ni. Glasba je izrazni medij, v kateri lahko najdemo več pomenov, in četudi je nekatera glasba lahko deležna queerovskih poslušanj, je to še vedno ne naredi za queerovsko glasbo. Če na termin queer gledamo kot na samodeskriptivno oznako, so queerovski glasbeniki tisti, ki svojo glasbo dojemajo kot obliko upora in se v prvi osebi označujejo in dojemajo kot queer. Te oznake jim torej niso podelili mediji. Marsikdaj so queerovski producenti, arhivarji in teoretiki isti ljudje, kar vpliva tudi na spoj in medsebojno delovanje teorije in performativnih praks. Tammy Rae Carland je na primer igrala v dyke punk bendu The Butchies, bila lastnica neodvisne glasbene založbe Mr. Lady Records and Videos (ki ne obratuje več od leta 2005), izdajala fanzin I (heart) Amy Carter, danes pa se ukvarja s fotografijo, filmom ter poučuje na Univerzi v Kaliforniji.

 

Seksualni protiudarec neopunka

V začetku devetdesetih let iz neopunka vznikneta dve gibanji, ki ju lahko povežemo s seksualno revolucijo: Riot grrrl in Queercore. Nanju vpliva punk iz poznih sedemdesetih let, ženska (rock) glasba iz sedemdesetih in osemdesetih ter feminizem in queerovska teorija iz devetdesetih let. Če je bil prvovalovski punk maskulinistično naravnan, si Riot grrrl in Queercore izborita prostor za oblikovanje tedaj zapostavljenih ženskih in queerovskih identitet. Nastala sta kot radikalna opozicija raznovrstnim oblikam vsakodnevnih diskriminacij, njuna glasna, hrupna, neposredna in kričeča glasba pa se odlično ujema s samo neposredno, uporniško naravnanostjo pripadnikov in pripadnic. Že kričanje samo, in ne petje, lahko izraža kopico različnih emocij: od obupa, besa pa do krika navdušenja.

Subkulturno življenje članov in članic obeh gibanj je bil kolektivni projekt, subkulturna aktivnost pa vzgojno-izobraževalna in neprofitna. Njihova alternativna produkcija je temeljila na principu D.I.Y (»Do It Yourself«), ki je nudil udeležbo na več nivojih, od izdaj fanzinov do organizacij  koncertov, drag šovov, slam poezije in skupnih srečanj, na katerih so med drugim rušili tabuje o spolnih zlorabah, seksističnih reprezentacijah žensk ter queerovskih pozicij.

Medtem ko je pri Riot grrrls v ospredju feminizem, ki kljubuje kulturni in patriarhalni hegemoniji ter mačizmu v glasbi, Queercore izpostavi predvsem nestrinjanje s homofobično punk sceno in konformistično gejevsko kulturo. Želi opozoriti na vidne forme nepripadanja in nepovezanosti v na videz unificirani homoseksualnini skupnosti, ki skuša asimilirati geje in lezbijke v mainstreamovski heteronormativni vzorec družbenega in družinskega življenja. Čeprav Queercore glasbene skupine izhajajo iz tradicije punka, je v njih moč zaznati tudi vpliv elektronske glasbe. Seksualno eksplicitna in provokativna besedila se ukvarjajo s predsodki, seksualno in spolno identiteto ter pravicami posameznika. Slabšalne izraze kot so queer in dyke spremenijo v simbole ponosa.

lin

Queercore bes

Znotraj Queercore gibanja je več ženskih predstavnic. Glasbene skupine, kjer so članice izključno ženske, dobijo oznako dyke punk. Te izvajalke so se želele distancirati od homogenizirane lezbične skupnosti in izvajalk, čeprav so prav te v določeni meri utrle pot za neodvisno dyke glasbeno sceno. Dyke punk zasedba Tribe 8 iz San Francisca je v komadu Neandertalska lezba (»Neanderthal Dyke«) celo izrazila prezir do feministk, ker so se ji zdele vzvišene in pretenciozne Pseudo intellectual slut, you went to school did you learn who to fuck?« [1]). Njihova samopromocija se je glasila takole: »Me smo vse-lezbična, deklarirana, neposredna, z rezili-mahajoča, skupinsko-kastrirajoča, z dildoti-mahajoča, sranje-razkrivajoča, po-posluhu-pornografska, neandertalsko-perverzna, patriarhat-razbijajoča skupina pičkolizk iz San Francisca.« Njihova besedila so seksualno eksplicitna in se dotikajo tem kot so S/M, golota, oralna stimulacija penisa, vprašanja transspolnosti in podobno. Tudi njihov celoten nastop je bil zelo seksualno ekspliciten, saj je vokalistka Lynn Breedlove (na sliki zgoraj) na koncertih nastopala zgoraj brez, ponavadi v usnju in z umetnim penisom, ki se ga ni dotikala le ona, ampak je k temu spodbujala tudi tiste iz publike. »Mislim, da je moja kombinacija golih prsi in bingljajočega tiča, in način kako tekam naokoli z nožem, mačeto ali verigo, pomembna zato, da se ponovno prevrednoti vse, kar si mislijo o ženski,« je dejala v nekem intervjuju. Spolnosti ni predstavljala kot blago, ravno tako pa tudi pevka ni bila objekt poslušalstva, marveč subjekt, ki vulgarno in radikalno posega v zlaganost in okostenelost družbenih norm. Tribe 8 so znotraj Queercore scene pustile velik pečat. Skupno so »žagale« do leta 2005, ki je začrtalo 15. leto obstoja skupine.

limp

Limp Wrist

Med pomembnejšimi glasbenimi queercore izvajalci lahko le v zasedbi Limp Wrist najdemo izključno moške. Že samo ime benda, ki pomeni »mlahavo zapestje«, napeljuje na to, da so člani benda istospolno usmerjeni, a vendar njihova glasba kot glasna in drveča kakofonija provokativno nasprotuje stereotipni predstavi pomehkuženega gejevstva. S komadom Odjebite, izumetničeni pedri (»Fake fags fuck off«) opozorijo na depolitizirano in konformistično gejevsko sceno, ki se jim zdi odvratna (»Fake fags on the radio don’t sing for me/ Metrosexuals annoy the shit out of me/ Fake fags in Hollywood don’t impress me/ Try to demonstrate how I’m supposed to be/ Submissive tired fucking scene/ Boring predictable queens/ Absorb and swallow what’s being pushed/ Individuality is crushed«[2]). Limp Wrist v zadnjih nekaj letih niso nastopali, a so spomladi letos prijetno presenetili z izdajo novega albuma, ki ga bodo junija predstavili tudi na evropskih odrih (nam najbližje v Nemčiji).

Danes bi težko govorili o kolektivnem Queercore gibanju. Internetne domene teh gibanj so večinoma pretekle in le redke glasbene skupine še vztrajajo na sceni. Pravi uporniški duh v današnji apatični družbi vse bolj plahni, a upanje na novo revolucijo ostaja. Kdo ve, mogoče se zna čudežno zgoditi ravno na naših tleh.

[1] »Psevdo-intelektualna psica, hodila si v šole. Si se naučila, koga fukati?«
[2] »Izumetničeni pedri na radiu ne pojejo zame. / Ob metroseksualcih me stisne srat. / Izumetničeni holivudski pedri me ne navdušijo. / Kažejo mi, kakšen bi moral biti. / Pokorna utrujena jebena scena. / Dolgočasne predvidljive kraljice. / Vsrkaj in pogoltni tisto, kar ti vsiljujejo. / Individualnost je razbita.«
Tags from the story
More from Danaja Greššak

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja