Zgodovina sprejemanja zakonodaje o istospolnih partnerskih zvezah in družinah
Zgodovina sprejemanja zakonodaje na področju istospolnih partnerstev in družin je dolga in zapletena. Nemogoče je zabeležiti vse javne razprave, okrogle mize, napisane članke in knjige, izjave za medije, odprta pisma, pobude, sestanke, manifeste, neformalne pogovore, različne oblike senzibiliziranja in informiranja javnosti ter imena in priimke množice ljudi, ki so se v zadnjih dvajsetih letih in več zavzemali za zakonodajo na tem področju in prispevali k temu, da je letos poleti Državni zbor končno sprejel nov Družinski zakonik. Tu predstavljamo le nekaj bolj ali manj formalnih mejnikov na tej poti s posebnim poudarkom na pripravo in sprejemanje Družinskega zakonika.
9. januar 1989
Organizaciji Magnus in Škuc LL Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS) pošljeta zahtevo po spremembi zakonodaje, ki bi omogočala enakopravno obravnavo homoseksualcev in heteroseksualcev v zakonih o družinskih razmerjih.
5. november 1989
Na 13. kongresu ZSMS v Portorožu je kasnejša LDS v svoj volilni program med drugim vključila zahtevo Škuc LL in Magnus po spremembi zakonodaje, ki bi omogočala sklenitev zakonske zveze tudi istospolnim parom.
15. marec 1993
Aleksander Perdih in Silvo Zupanc (na sliki) iz združenja istospolnih partnerjev Yoldashimm na Ustavno sodišče vložita zahtevo po presoji ustavnosti Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki sklenitev zakonske zveze omogoča zgolj partnerjema nasprotnega spola. Sodišče na osnovi mnenja vlade pobudo zavrne.
25. november 1994
Urad za žensko politiko na osnovi predlogov, ki jih pripravi neformalna skupina (Aleksander Perdih, Mateja Končina, Bogdan Lešnik (na sliki) in Metka Mencin) in ki določajo, da v zakonsko zvezo lahko vstopita dve odrasli osebi ne glede na spol, na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) naslovi pobudo za spremembo ZZZDR. Ministrstvo pobudo zavrne in meni, da je treba vprašanja istospolnih partnerjev obravnavati v posebnem zakonu.
18. november 1997
Na pobudo Magnusa in Škuc-LL sta Tatjana Greif in Tone Bricman imenovana v delovno skupino na MDDSZ, ki pripravlja novo zakonodajo s področja družinskih in partnerskih razmerij. V skupini sodeluje tudi metka Mencin (na sliki).
Februar 1998
Delovna skupina na MDDSZ, v kateri v podporo glbt-skupnosti sodeluje tudi Metka Mencin (na sliki), pripravlja predlog Zakona o registraciji skupnosti istospolnih partnerjev (ZRSIP) in zaradi konservativnih sil v skupini konča pri predlogu, ki ureja le registracijo in premoženskopravne zadeve.
Marec 1998
V vrsti medijskih nastopov se v podporo za enakopravno ureditev položaja istospolnih parov izpostavi gejevski par Tone Bricman in Steffen Leskovar.
4. december 1998
Roza klub v Ljubljani organizira prvo okroglo mizo, posvečeno izključno istospolnim porokam. Posvet o istospolnih porokah odpre Štefka Kučan (na sliki).
December 1999
Državna sekretarka na MDDSZ Helena Kamnar ZRSIP vloži v medresorsko usklajevanje, a nikoli ne doživi obravnave v parlamentu.
21. maj 2001
Škuc LL na MDDSZ naslovi pobudo za dopolnitev predloga zakona iz leta 1998. Ministrstvo pobudi ugodi in konec leta oblikuje ekspertno delovno skupino (Tatjana Greif, Roman Kuhar, Miha Lobnik, Metka Mencin Čeplak, Suzana Tratnik), ki pripravlja zakon, po katerem bodo istospolna partnerstva imela enake pravice kot raznospolna razen pravice do posvojitve. Državna sekretarka Alenka Kovšca (na sliki) meni, da izključitev posvojitev pomeni boljše možnosti za sprejem zakona.
17. junij 2001
Na naknadnem referendumu o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je 72 % sodelujočih zavrnilo pravico samskih žensk, vključujoč lezbijke, do umetne oploditve. Na referendumu sodeluje slabih 36 % volilnega telesa.
12. december 2002
Tatjana Greif na Ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti 3. in 16. člena ZZZDR, ki sklenitev zakonske zveze omogočata le osebama nasprotnega spola. Ustavno sodišče z odločanjem zavlačuje do leta 2005, o pobudi pa na koncu ne odloča, saj je v tem času sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti.
12. julij 2004
V parlamentu poteka prvo branje Zakona o partnerski skupnosti (ZPS), ki bil ga morali obravnavati že na januarski seji, vendar obravnavo takrat prepreči Slovenska ljudska stranka, ki je del koalicije in se z zakonom ne strinja. Zakon je na prvem branju potrjen, drugega pa ne doživi, ker jeseni 2004 na volitvah zmaga Janez Janša (na sliki). Njegova vlada zakon izključi iz nadaljnjega parlamentarnega postopka.
Božič 2004
Na MDDSZ čez »božične praznike« brez dialoga z lgbt-organizacijami pripravijo predlog Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti kljub temu da je minister Janez Drobnič pred tem zatrdil, da se njegovo ministrstvo ne bo ukvarjalo s homoseksualnostjo, ker to vprašanje po njegovem spada na Ministrstvo za zdravje.
25. januar 2005
Skupina poslancev s prvopodpisano Majdo Širca (LDS) v parlamentarno proceduro vloži nekoliko prenovljen predlog ZPS – Zakona o istospolni partnerski zvezi (ZIPZ), predtem je bila jeseni 2004 Janševa vlada izključila ZPS iz nadaljnjega postopka.
25. februar 2005
Predlog ZIPZ obravnava Komisija državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Na seji sodelujejo tudi Nataša Sukič (Škuc-LL), Mitja Blažič (DIH) in Jasna Magič (Legebitra). Komisija se na koncu ne more uskladiti in ne sprejme nobenega mnenja o predlaganem zakonu.
9. marec 2005
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnava predlog ZIPZ. Na seji sodelujeta tudi Mitja Blažič in Nataša Sukič (na sliki). Komisija z osmimi glasovi proti štirimi predlog zakona opredeli kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
22. marec 2005
Državni zbor je s 44-imi glasovi proti in 27-imi za dokončno zavrnil predlog ZIPZ. To je bil še zadnji poskus rešitve zakona, ki je nastajal od leta 2001 naprej.
5. april 2005
MDDSZ povabi predstavnike glbt-nevladnih organizacij na sestanek in jih prosi za komentarje na predlog Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS). Državni sekretar Jožef Tivadar že na sestanku pove, da predlogov ne bodo nujno upoštevali. Na koncu ne upoštevajo nobenega od podanih predlogov glbt-organizacij.
11. maj 2005
Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obravnava predlog ZRIPS. Predsednica komisije Majda Potrata (na sliki) na sejo povabi tudi predstavnike Škuc LL, Legebitre in Diha, vendar LL sejo bojkotira, ker jih niso povabili tudi k pripravi zakona. Komisija zavrne vse amandmaje levih političnih strank in s štirimi glasovi proti trem sprejme sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
2. junij 2005
Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide sprejema amandmaje k predlogu ZRIPS. V razpravi intenzivno sodeluje Mitja Blažič (DIH), ki mu uspe v zakon vnesti nekaj minimalnih popravkov, več pa vladna stran ni pripravljena podpreti. Ne podprejo niti predloga o spremembi imena zakona (registracija).
17. junij 2005
Državni zbor opravi drugo branje predloga ZRIPS. Na seji pride do enega od najbolj nestrpnih incidentov v parlamentu, ko poslanec Rupar (na sliki) predlaga, da se poslankama Majdi Potrata in Majdi Širca odredi obvezen zakonski pregled mednožja, da bi lahko ugotovili, katerega spola sta.
23. junij 2005
Parlament kljub nasprotovanju lgbt-organizacij sprejem Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Zakon istospolnim parom ne podeljuje socialnih, zdravstvenih, pokojninskih in podobnih pravic.
3. oktober 2006
Mitja Blažič in Viki Kern kot drugi istospolni par v Sloveniji registrirata svojo partnersko zvezo. Registracija je bila namenjena pridobitvi »pravnega interesa«, s tem pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za vložitev presoje ustavnosti ZRIPS.
13. november 2006
Mitja Blažič in Viki Kern na Ustavno sodišče naslovita pobudo po presoji ustavnosti 22. člena ZRIPS, ki so jo pripravile pravnice Neža Kogovšek, Romana Sladič in Mateja Resnik.
29. september 2007
Na spletu začne delovati forum Rozalija, neformalno združenje za lgbt-starše in bodoče starše v Sloveniji.
4.-6. marec 2008
Legebitra in ILGA Europe organizirata prvo mednarodno konferenco o LGBT-družinah v Ljubljani in jo oglašujeta s plakatom »Različne družine, enaka ljubezen«. RKC se odzove s peticijo za ohranitev družine, ki jo sestavljata oče, mati in otrok.
2. december 2008
Gejevskemu paru Christianu in Marijanu, ki sta posvojila otroka v ZDA, je okrožno sodišče v Ljubljani priznalo tujo sodno odločno o posvojitvi. Odločitev je bila nato vložena v presojo Vrhovnemu sodišču zaradi zahteve po varstvu zakonitosti. V postopku jima je pomagala odvetnica Urša Chitrakar (na sliki).
7. maj 2009
Na okrogli mizi »Hoč’va ohcet« v Cafeju Open ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal zatrdi, da bi bilo potrebno družinsko zakonodajo dopolniti tako, da bi ta omogočala tudi homoporoke in posvojitve. Gre za prvo posredno napoved Družinskega zakonika.
2. julij 2009
Ustavno sodišče odloči, da je pritožba Mitja Blažiča in Vikija Kerna glede 22. člena ZRIPS utemeljena in da je omenjeni člen neustaven. Vladi naloži, da mora glede dedovanja izenačiti raznospolne in istospolne pare. Istega dne kolegij vlade razpravlja o predlogu ministra dr. Ivana Svetlika o popolni izenačitvi hetero- in homopartnerskih zvez. Kolegij na koncu ne sprejme dokončnega dogovora – razpravlja o možnostih enotnega zakona (Družinski zakonik) ali ločenega zakona (dopolnitev ZRIPS).
7. avgust 2009
Roman Kuhar na Častno novinarsko razsodišče vloži tožbo proti novinarki Družine Barbari Kastelec, ker je ta v komentarju proti istospolnim družinam zlorabila in zavajajoče citirala raziskave o istospolnih družinah. Sodišče 26. januarja 2010 razsodi v prid pritožniku v vseh točkah. Novinarka je kršila 1., 7. in 23. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
21. september 2009
Minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivan Svetlik, in minister za pravosodje dr. Aleš Zalar prvič javno predstavita nov predlog Družinskega zakonika, ki zakonsko zvezo definira kot zvezo dveh odraslih oseb ne glede na spol.
12. oktober 2009
V parlamentu poteka javna razgrnitev novega Družinskega zakonika. Parlament večinoma zasede organizirana množica katoliških jurišnikov, ki nasprotujejo spremembam in razpravo zreducirajo na populistično kavarniško debato. Državna sekretarka dr. Anja Kopač Mrak (na sliki) poudari, da nov Družinski zakonik nikomur nič ne jemlje, pač pa le daje tistim, ki so trenutno diskriminirani.
23. oktober 2009
Uradni začetek kampanje »Za vse družine. Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice« (v nadaljevanju Kampanja »Za vse družine«), v katero se med drugimi združijo tudi vsa glbt-društva v Sloveniji. Vodi jo Mitja Blažič, ki poudari, da gre za kampanjo aktivnih državljank in državljanov, ki so jim pravice otrok primarno vodilo in jim ni vseeno za ustavno varovane človekove pravice in svoboščine vseh.
23. oktober 2009
SDS v Državni zbor vloži predlog dopolnitev ZRIPS, s katerimi bi drugače uredili dedovanje (tako kot zahteva ustavno sodišče). SDS tako skozi stranska vrata poskuša prehiteli Družinski zakonik. Vlada predlog zavrne.
1. november 2009
Kampanja »Za vse družine« je lansirala peticijo v podporo novemu Družinskemu zakoniku, ki jo je podpisalo 2066 posameznikov in posameznic.
1. december 2009
MDDSZ predstavi dopolnitve Družinskega zakonika po koncu enomesečne javne razprave o predlogu. Člen o zakonski zvezi je ostal nespremenjen, saj ministrstvo ni dobilo »nikakršnih strokovnih utemeljitev proti izenačitvi raznospolnih in istospolnih parov.« (Na sliki Ana Vodičar, generalna direktorica direktorata za družino).
12. december 2009
V množičnih medijih (sobotni izdaji Večera) se s sliko in imenom razkritje istospolna družina: Maja, Jerneja in Veno. Gre za prvo istospolno družino v Sloveniji, ki razpravi o istospolnih družinah da »obraz« in pomembno vpliva na nadaljevanje razprave o tem vprašanju.
17. december 2009
Vlada na seji sprejme in potrdi predlog novega Družinskega zakonika in mu s tem odpre vrata v parlamentarno proceduro.
6. januar 2010
SDS na čelu z Alenko Jeraj (na sliki) spet vloži nov predlog spremembe ZRIPS, s katerim ponovno želi prehiteti Družinski zakonik, ki za glbt-skupnosti prinaša boljše, nediskriminacijske rešitve. Vlada tudi ta predlog zavrne.
28. januar 2010
Vrhovno sodišče RS potrdi odločbo okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je gejevskemu paru Christianu in Marijanu, ki sta v ZDA posvojila deklico Zoro, priznalo tujo sodno odločbo. Marijan, Christian in Zora so tako postali prva pravno priznana gejevska družina v Sloveniji.
1. marec 2010
Slovensko sociološko društvo, ki mu predseduje dr. Samo Uhan (na sliki), izda uradno strokovno stališče, v katerem podpre Družinski zakonik, saj je ta v skladu s strokovnimi dognanji sociološke stroke.
2. marec 2010
V parlamentu poteka glasovanje o Družinskem zakoniku. Zakonik je bil v prvem branju potrjen s 46-imi glasovi za in 38-imi glasovi proti. Franc Cukjati (SDS) vztrajno trdi, da nima nič proti homoseksualcem, hkrati pa ugotavlja, da je homoseksualnost bolezen.
17. marec 2010
Državni svet sprejme sklep, da ne podpira nadaljnje obravnave Družinskega zakonika, a njihovo mnenje nima formalnega vpliva na parlamentarni postopek.
1. april 2010
Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi Eva Irgl (na sliki), obravnava predlog Družinskega zakonika in ga soglasno podpre, hkrati pa pozove parlamentarce, naj o njem razpravljajo strpno.
4. maj 2010
Začelo se je drugo branje Družinskega zakonika na matičnem Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide (v nadaljevanju Odbor), ki ga vodi dr. Andreja Černak Meglič (na sliki). Na odboru so v naslednjih mesecih kot zagovorniki Družinskega zakonika sodelovali dr. Barbara Rajgelj, mag. Neža Kogovšek, dr. Roman Kuhar, Mitja Blažič, Miha Lobnik in Maja Šorli. Razprava je ta dan potekala osem ur, vendar odbor na koncu ni odločal o nobenem amandmaju.
5. maj 2010
Nadaljevala se je maratonska seja Odbora. Sodelujoči so razpravljali o drugem in tretjem členu Družinskega zakonika, ki vpeljujeta novo definicijo družine in zakonske zveze. Odbor ni potrdil nobenega člena. Nasprotniki zakonika (na sliki) so zavlačevali razpravo na vse mogoče načine.
25. maj 2010
V javnost pride novice, da je Okrožno sodišče v Ljubljani potrdilo še eno tujo sodno odločno – tokrat gejevskemu paru Matjažu in Danijelu, ki sta otroka dobila s pomočjo nadomestne matere v ZDA.
8. junij 2010
Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je sprejel Resolucijo o Družinskem zakoniku in podprl predlog zakonika.
29. junij 2010
Nadaljevala se je obravnava Družinskega zakonika. Odbor je razpravljal o vsebini drugega člena, ki govori o novi, inkluzivni definiciji družine in člen po šestnajstih urah razprave potrdil. (Na sliki dr. Barbara Rajgel)
1. september 2010
V parlamentu poteka še ena maratonska seja Odbora, na kateri odločajo o 3. členu zakonika, vendar Odbor na koncu ne glasuje o členu. Če bi Odbor nadaljeval s takim tempom dela, bi za 303 člene Družinskega zakonika potreboval 707 mesecev dela – to je 59 let oziroma 15 mandatov vlad. (Na sliki dr. Roman Kuhar in Mitja Blažič)
26. oktober 2010
Kampanja »Za vse družine« predstavi tritedensko plakatno akcijo, s katero sporoča, da v Sloveniji obstajajo različni tipi družin in partnerstev.
29. november 2010
Skupina intelektualcev z javnim pismom protestira proti akciji nasprotnikov Družinskega zakonika, ki so z verižnimi elektronskimi pismi pod vodstvom Aleša Primca (na sliki) zasuvali elektronske nabiralnike tistih, ki so javno podprli Družinski zakonik. V pismih trdijo, da Amnesty International in Legebitra po slovenskih šolah z delavnicami otroke usmerjata v homoseksualnost.
10. februar 2011
Odbor nadaljuje z obravnavo Družinskega zakonika. Vlada predstavi kompromisno različico, po kateri bi bil institut zakonske zveze rezerviran za heteroseksualne pare, za homoseksualne pare pa uvede nov institut »partnerska skupnost«. Oba instituta imata enake pravne posledice z izjemo pravice do skupne posvojitve otrok, ki istospolnim parom ni priznana. Nasprotniki Družinskega zakonika s kompromisom niso zadovoljni, prav tako ne glbt-organizacije. (Na sliki Neža Kogovšek)
2. marec 2011
Ameriška organizacija za človekove pravice Human Rights Watch parlamentarcem pošlje poziv, naj sprejmejo Družinski zakonik, saj vlade, ki si prizadevajo k enakopravnosti, ne bi smele izključiti nikogar in nobenega vidika družbenega življenja.
17. marec 2011
Odbor nadaljuje z drugim branjem Družinskega zakonika in sprejme kompromisni različici 3. in 4. člena. Tretji člen določa, da zakonsko zvezo lahko skleneta le moški in ženska, četrti člen pa, da partnersko skupnost lahko skleneta dva moška oziroma dve ženski. (Na sliki Mitja Blažič in Barbara Rajgelj)
22. marec 2011
Odbor izglasuje proceduralni predlog, po katerem člani Odbora lahko za vsak člen zakonika razpravljajo le enkrat. To je delo bistveno pospešilo in Odbor je na koncu prilezel do 56. člena zakonika. (Na sliki Miha Lobnik.)
29. marec 2011
Predsednik vlade Borut Pahor je po več prošnjah za srečanje sprejel predstavnika Kampanje »Za vse družine« Mitjo Blažiča in dr. Barbaro Rajgelj. Pahor je poudaril, da podpira kompromisno različico zakonika, za katero naj bi tudi v vladi imeli dovolj glasov podpore.
31. marec 2011
Odbor je nadaljeval z delom in – kljub očitnemu in včasih že prav otročjemu zavlačevanju nasprotnikov zakonika – spravil pod streho dve tretjini Družinskega zakonika. Odbor, ki skupaj zaseda že več kot 40 ur, je zasedanje končal pri 200. členu. (Na sliki Mitja Blažič)
8. april 2011
Odbor je končal z delom in potrdil kompromisno različico Družinskega zakonika. O predlogu Družinskega zakonika je razpravljal več kot 50 ur in to naj bi bila najdaljša razprava o katerem koli zakonu na matičnem odboru v zgodovini parlamentarne demokracije pri nas.
17. maj 2011
Parlament na drugem branju Družinskega zakonika sprejme dopolnitev k četrtemu členu, po katerem naj bi bila heteroseksualnim parom izvenzakonska skupnost priznana le, če bi jo oba partnerja s podpisom potrdila na upravni enoti. Sprememba je sprožila veliko vzburjenje v slovenski javnosti in na koncu so nekateri parlamentarci, ki so podprli ta predlog SDS, priznali, da so se pri glasovanju zmotili. Omenjena dopolnitev je bila odstranjena pri naslednji obravnavi zakona v parlamentu.
16. junij 2011
V parlamentu poteka tretje branje Družinskega zakonika. Parlamentarci so ga potrdili s 43-imi glasovi za in 38-imi proti. Zakonik je podrl tudi LDS, ki je sicer nasprotoval kompromisni različici zakonika in se zavzemal za »polno« različico.
20. junij 2011
Društvo psihologov Slovenije potrdi, da znanstvene raziskave kažejo, da se otroci iz istospolnih družin pri razvoju v ključnih vidikih ne razlikujejo od preostalih otrok. V društvu se distancirajo od ideološkega presojanja Družinskega zakonika, saj njihova stališča izhajajo zgolj iz znanstvenih spoznanj.
23. junij 2011
Državni svet v nasprotju s pričakovanju ne izglasuje veta na Družinski zakonik. Svet je s 17-imi glasovi za in 17-imi glasovi proti (od 35 navzočih svetnikov) zavrnil veto.
19. julij 2011
Na MDDSZ potrdijo, da že po obstoječem ZZZDR istospolni partnerji lahko posvojijo biološkega otroka svojega partnerja. Ministrstvo je to obrazložitev podalo na zahtevo Centra za socialno delo, na katerega se je z zahtevo po enostranski posvojitvi obrnil lezbični par z otrokom.
31. avgust 2011
Ponovno je zasedal Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in podprl sklep, da Ustavno sodišče presodi ustavnost referendumske pobude o Družinskem zakoniku. Civilna iniciativa za družino, ki deluje z močno podporo RKC, je namreč vložila zahtevo za referendum o Družinskem zakoniku.
2. september 2011
Na izredni seja Državnega zbora poslanci potrdijo predlog Odbora in prižgejo zeleno luč za vložitev presoje ustavnosti referenduma o Družinskem zakoniku.
???
Ustavno sodišče _________ referendum o Družinskem zakoniku.
Podrobnejši pregled opisane zgodovine:
Blog Narobe (www.narobe.si) [obdobje od 2007 naprej]
Mencin Čeplak, Metka in Roman Kuhar. 2010. Boji za enakost: Od diskriminacije homoseksualnosti do redefinicije družine. Socialno delo 49(5-6): 283-298.
Velikonja, Nataša. 2010. Zgodovina aktivizma za legalizacijo gejevskih in lezbičnih partnerskih zvez v Sloveniji. Ljubljana: Škuc LL.
